Dobra namera je jasna, etična, merljiva in dokumentirana. Ponovljiv protokol omogoča boljšo refleksijo ter manj naključnih interpretacij.
Jasna opredelitev namena
Digitalna radionika je najbolj smiselna, ko jo obravnavamo kot strukturirano okolje za pozornost, zapis namere in refleksijo. Programska oprema lahko vodi uporabnika skozi korake, hrani dnevnik in omogoči ponovljivost, ne more pa sama dokazati oddaljenega fizičnega učinka.
Etika pred avtomatizacijo
Sistem ne sme ustvarjati diagnoz, nadomeščati zdravljenja ali obljubljati rezultatov. Posebno previdnost zahtevajo vsebine, povezane z zdravjem, otroki, ranljivimi osebami in odločitvami, ki vplivajo na druge.
Ponovljiv protokol
Dober protokol določi izhodiščno stanje, trajanje, besedilo namere, uporabljene nastavitve in način zaključka. S tem se osebna praksa spremeni v dokumentiran proces, ki ga je mogoče primerjati skozi čas.
Povratna informacija brez samoprevare
Ocena pred in po seansi naj uporablja enaka vprašanja in lestvice. Pomembno je zapisati tudi neuspehe, nevtralne rezultate in druge možne razlage, ne le izkušenj, ki potrjujejo pričakovanja.
Profesionalno oblikovanje
Kakovostna aplikacija jasno loči podatke, interpretacijo in osebno prepričanje. Uporabniku pokaže, kaj je vnesel, kaj je sistem izračunal in kaj ostaja subjektivna ocena.
Sklep
Najbolj profesionalen pristop ne skriva negotovosti. Jasno pokaže postopek, omejitve in razlog, zakaj je določena razlaga smiselna.
Pred seanso določimo, kaj bi štelo kot rezultat
Če merilo določimo šele po dogodku, ga je zelo lahko prilagoditi temu, kar se je zgodilo. Zato pred začetkom zapišimo cilj, časovno okno in vsaj eno opazno merilo. S tem osebna praksa postane sledljivejša.
Ne spreminjajmo vseh parametrov hkrati
Če želimo ugotoviti, ali nam določen element pomaga pri fokusu, spreminjajmo eno stvar naenkrat: na primer sigil, zvok ali bliske namere. Če vsaka seansa uporablja drugačen čas, simbol, namen in okolje, iz primerjave težko izvemo kaj uporabnega.
Kako temo uporabiti v praksi
Največ vrednosti dobimo, ko idejo prevedemo v majhen, preverljiv postopek. Najprej določimo cilj in izhodišče, nato spremenimo samo nekaj, kar lahko opazujemo, ter zabeležimo rezultat. Pri tehničnih temah to pomeni meritve, dnevnike in ponovljive teste; pri osebnih praksah pa jasen namen, časovni okvir in ločevanje subjektivnega vtisa od merljive spremembe.
Pomembna je tudi meja med možnostjo in dokazom. Zanimiva hipoteza je lahko razlog za raziskovanje, ni pa še potrjeno dejstvo. PICALLW zato pri vsebinah, kjer se stikajo tehnologija, človek in manj uveljavljeni pristopi, daje prednost transparentnosti: kaj je dobro podprto z raziskavami, kaj je praktična izkušnja in kaj ostaja eksperimentalno.